Duer neik viu ìt zaůlet jistæteļt gardaħej, denis stvůrok jornæ, lefirhardocok sies perletfasta mét telo væ est. Dæ maksunejtaut gardaħæ, stvůreļt Cvo i sleuton, lok eveplimè grevisævō, zvæčævō væ tenderævō. Gardaħæ, denis villok andaut ernt leutej, paħok eļhvøroræ.
Duer dæn jornæ, nečtout o iļučiaut, aivok fremis perleomiő sor Cev alen everdes Si usmodesc. Viur zenčé aur neìt niļ gardaħej væ jornej. Ja, Si lesc fasè lesve, bavernea aufve gardaħæ, un Si revesc preļè, ìħ de ìt adol iļucia. Si lejesc imrefè ō eļhvøroræ væ im eik vìj perlefastè mét rečæ leutæ, un Si revesc preļè, ìħ de reičő daunsæ duen usmodő ō dæn jistæteļt gardaħæ.
Duer dæn klejsteaut firardocæ tovek au er kén æ stvůrek grevì skarnitov, im denis svenejevő neik breglor, revilea justè, jetst, aug gajčur šenimdos "Matricc" lans:
- Nerevileů vodobrè sputh. De neìt lortou. Ōonnea tevo preļè teuprau.
- Les ìt teuprau?
- Sputh nerestærì.
- Da nerestærì?
- Savesc, de neìt sputh, denis vodobrő. Dert ìt fous. Zent ìt cevé.
Vial leutæ klidok vrestaut sanbæ, fenhok ō est vrestaut jornæ - skorskrok vrestaut gardaħæ, væ de trivő vrestaut sanbæ ō vrestau simpra. Aļ duer, oveko, un vétoš hocok scegal ako nicat nussetlau, sìbs paħea vrestau gardaħ i vrestau iļucia.
Dert, les Si lizesc, hesc, vičesc æ nevét scercesc, agér géstvůrag duove mét aufve kemrat æ, nusou kenliħé, tresvő umit ō fremis stvůror. Uloth scegal tresvő im est enerej, denis ìt gékérunag ō ovie obe baivè Sies preļta hæn - pre to Sies fastæ ir sanak faš ō deau ezopt pre viur stvůror den férħő.
Un ōkénd de nesetlő, ìħ netevo diene kvelivè - de setlő, ìħ netevo vantè ō est vrestau verza mét vrestaut gardaħæ.
Magno lejo lizè aug leutæ lansok, ìħ eļ søk ō est stvůrok aufve gardaħæ væ restok ever ōde. Nusgaļ, eļ fasok søk ō est verza; tvehgaļ, da ezeļo eļ dæn gardaħæ jistæt søk ir duenve géd eļom promenaut verza væ luz ō deie, aut mine pravlo: sveg, Si aur vberné alleů dettu, vueļo sor sedom harmæ, væ luzecæ ezæzreů portæсvō væ ìta Cev vuza.
Nus agér gévantag hoveroma, terout lipoma - vičvìc, neik mozvorn ìt dieve rest umiteļ. Fiħstverè dert dæ keļvinæ ìt mongierau, un lejo lonnè ond den lap hasejš æ sè telo ond dea... Hocè telo augon, auf de ìt, æ dert jornæ gardej. Sputh vodobrej ;)
Kalestè skrefona